Neon (Shusuglao)

V temnih oblekah ljudje,
v dolgi koloni stoje,
najbolj poznani naprej,
vse do konca do onih, ki ni jih videl doslej.

Bleda podoba nad tem
Vidi v du??e ljudem,
Sli??i se tisto ime,
Ki njej pomenilo je vse.

"No?¨em domov, z njimi grem!
No?¨em nazaj na to pot!"
Sli??i se strel v srce, sli??i se strel...

Kje se plazijo prepla??eni?
Kje nastane ples odmaknjenih?
Kaj podira svet izob?¨encev?
Kaj ostane, ko jih ni domov?

Slike so varovane ??e po tem, ko gredo.
Vsi prostori ostanejo prav taki kot so.
Vsi prelepi vrtovi se spreminjajo v zmes bole?¨ine in solz.
? e grmi krik v glavi, "samo ne on, ne on..."

"No?¨em neba brez vseh zvezd.
No?¨em vrtov brez dreves."
Slika edino ne ve. Slika edino ne ve!